Home

V zadnjem času se skušam bolj usmeriti v prevajanje, predvsem knjižnih del, saj sem – za kar sem porabila več kot deset let delovanja na kulturni sceni – dognala, da si lahko kvečjemu s prevodi tujih knjig zagotovim čas (oziroma: čas/denar/rutino), potreben za pisanje lastnih. Do knjižnih prevodov ni posebej lahko priti, pri čemer je večina razlogov, lahko si mislite, povezana s pomanjkanjem sredstev na literarni sceni ali pač s tem, da so razdeljena med ljudi, ki so v sistem prevodov vpeljani že leta, kar pomeni, da so med drugim uglašeni s programi prevajanja, ki jih imajo založbe pripravljene kar za dve ali tri leta vnaprej.

Medtem ko čakam vest o tem, ali bom v prihodnje vendarle prevajala dve oziroma tri knjižna dela, poleti pa, če se vse sestavi, sedla k pisanju romana, vas vabim k branju naslednjih prevodov – enega knjižnega in dveh esejev:

Nedavno smo, skupaj s kolegom Urbanom Vovkom, na svet spravili knjigo Polna glava radosti (založba Goga), prevod kratkih zgodb Ognjena Spahića. Spahić (1977) je eden izmed vodilnih glasov nove črnogorske literature, ki je vzniknila dobesedno iz ničesar, v njej pa v zadnjem desetletju nastajajo vrhovi evropske literature. Polna glava radosti je njegova druga knjiga v slovenščini, za katero je leta 2014 prejel nagrado Evropske unije za književnost. Zgodbe so res zgled literature z veliko začetnico, tip je ne le mojster sloga, temveč tudi naracije, predvsem pa njegova literatura ni nikakršen konstrukt ali, kot bi temu rekel sam, ‘laž’. Z Ognjenom se bom tudi pogovarjala v živo in sicer 17. maja ob 18h na letnem vrtu Jazz kluba Gajo.

Za Airbeletrino sem prevedla dva eseja, ki sta se mi zdela enostavno nujna za razumevanje današnjika.

Večno aktualnega Danila Kiša z esejem O nacionalizmu, katerega vrednost se več kot štirideset let po nastanku še vedno kaže v njegovi natančni definiciji nacionalista in nacionalizma, saj je postavil matrico razumevanja, ki jo je mogoče aplicirati na katerikoli čas – njegove teze o okolju, rodovitnem za nastanek nacionalizma, so zdržale pred in v razmahu bosanske vojne in držijo še danes ob naših prepirih s sosednjimi državami ali grajenju žičnatih ograj.

Prevedla sem tudi esej Aleksandra Hemona o tem, kako pisati v dobi Trumpa. Naj razložim, zakaj: ko je bil izvoljen ‘Donald jebeni Trump’, me je za dva dni pribilo v posteljo, na telesni ravni me je bolel skok nazaj; vse pravice in svoboščine, ki smo si jih kot družba do zdaj priborili, bodo še bolj preizkušane, svet se je še bolj odločno usmeril proti vsemu, kar skušam s svojim pisanjem in delovanjem, s svojim načinom življenja presegati, vedela sem, da bo ostalo še manj prostora za vsebine, ki dovajajo svež zrak in omogočajo vsaj nekakšno digniteto življenja.

Kako dalje, sem se/smo se spraševali in se sprašujem(o) še zdaj – na kak način vstopati v javni diskurz v trenutku v zgodovini, ko je ‘prihodnost postala nepredstavljiva’, naše orodje boja (pisanje, publicistično in literarno, mišljenje, javni govor in delovanje) pa se zdi kot pištola proti megabombi, zaradi česar ga je treba, še bolj kot prej, znova in znova premišljevati?

Potem sem naletela na besedilo by Aleksandar Hemon. Prevedla sem ga iz dveh razlogov: najprej, ker nudi veliko odgovorov na zgornja vprašanja in obenem opogumlja – zdelo se mi je nujno, da to delim z vami.

Nadalje še zato, ker je prevajanje najbolj natančno branje: hotela sem to, kar je zapisal, udomačiti, dati besedilu prostor, da se razporedi po mojem telesu. Kajti “telo ve, kaj sledi, krizo prepozna pred umom”.

Pri njem sem našla tudi nekaj misli o smotru literature, ki sem jih vsekakor dodala v malho za pisanje romana. Takole pravi Hemon: “Pozivam k literaturi, ki hlasta po konfliktu in obvladuje destrukcijo, literaturi razdeljenega uma, ki vsebuje strah in obvladuje šok, ki samoumevno »resničnost« ohranja varno znotraj navednic.”

Toliko za zdaj. Maham prehlajena (zaradi česar pišem nepovezano, med enim in drugim smrkanjem in kihanjem, ki misli ne dovolita razvoja, mirovati pa misel tudi noče – hot mess, skratka). Maham od daleč, za ziher.

Advertisements

One thought on “Prevodi: Spahić, Kiš, Hemon

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s