Home

Že več mesecev svojega pisanja (člankov, kolumn, esejev, intervjujev itd.) nisem zbirala na tem mestu, kar je bil osnovni namen bloga – lastno razpršenost ujeti in zadržati vsaj v nekakšni virtualni središčni točki.

Popravljam za nazaj. Začenjam z nekaj kolumnami in eseji iz 2016. S tistimi, ki jih na tem mestu še nisem re-objavila.

Za  spletno Delo sem pričela s serijo Zapisi iz podtalja (in zelo v kratkem nadaljujem!). Namen besedil je prikazati senčne strani človeške psihe in kako delujejo v kontekstu družbe:

V Prilagoditvi na okolje sem pisala o tistih posameznikih oz. posameznicah, ki se niso zmogle ali hotele prilagoditi in zakaj je to v družbenem smislu pomembno.

V Česar nočemo izvedeti o sebi sem pisala o moralni labilnosti, o tem, kako je naše vedenje povečini odvisno od konteksta, v katerem se nahajamo.

V kolumni z naslovom Flisarji sem pisala o seksizmu in o tem, zakaj na vodilne pozicije praviloma izvolimo najslabše. TUKAJ. O problemu seksizma smo govorili (Šribar, Kuhar, Perat in jaz) tudi na radiu v oddaji Studio ob 17.

V Nasilju sem spregovorila o zlorabah, ki smo jih s strani moških deležne ženske in skušala ponuditi del odgovora na vprašanje, zakaj je spolno nasilje pri nas norma. TUKAJ.

Za LUD Literatura sem med drugimi napisala premislek o medsebojnih odnosih, ki bi bili po meri 21. stoletja. TUKAJ. Debata o različnih pojavnostih ljubezni se je kasneje razširila v pogovornem večeru Staro za novo (nov projekt, ki ga vodiva z Ano Schnabl). Posnetek o poliamoriji je na voljo TUKAJ.

Za LUD Literatura sem pisala tudi ob napadu mestnih oblasti na Rog. In ob koncu štirinajstdnevnika Pogledi. TUKAJ. O problemu javnega obravnavanja kulture sem govorila tudi na Metini listi.

Tole pa je pravzaprav uvodnik v Antologijo tesnobe, zbirko esejev o fobičnosti, tesnobi in strahovih, ki je luč sveta ugledala lani. Ob prvotnih objavah esejev v reviji Literatura sem imela z avtorji tudi pogovore v THL. Februarja bodo na podlagi knjige nastali podkasti za Delo. O tesnobi sva na radiu govorili z eno izmed avtoric esejev, Ano Pepelnik. V Ars humana.

Ves čas sem tudi iskala – in še iščem – Izhode. Tudi z objavami na drugih mestih, v drugih žanrih ali s pisanjem in projekti, ki šele prihajajo.

Ali s pisanjem, ki za zdaj ostaja napisano na roke* in pospravljeno daleč od spleta.

* Sam res, 2016, kdo bi si mislil, da mi boš med drugim vrnilo pisanje na roke in vzelo… meso. 🙂

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s